Blitva velja za delikatesno zelenjavo. Zelo popularna je na Primorskem, vendar odlično raste tudi v celinskem, hladnejšem podnebju. Vsebuje veliko različnih vitaminov in mineralov. Uporabljamo sveže rastline, saj odtrgana rastlina hitro uveni. Stebla s “špargljastim” okusom kuhamo na pari. Liste uporabljamo kot špinačo. Blitva je odlična v lazanji in na pici. Liste lahko uporabljamo za različna polnjenja (rulade). Ujema se z limono, muškatnim oreščkom, poprom, pimentom in smetano. Če želimo obdržati barvo stebel ali listov, jih na hitro pokuhamo v slani vodi in popražimo na maslu.

Je nezahtevna vrtnina; najraje ima sonce, vendar bo uspevala tudi v polsenci. Najbolje raste na globokih, humoznih in vlažnih tleh (vlaga). Pred setvijo gredico pognojimo s kompostom ali organskim gnojilom. 

Na prosto sejemo od aprila do začetka julija in septembra, oktobra. Na gredici naredimo 2 cm globoke jarke na razdalji 30 cm. Na vsakih 5 cm položimo eno seme in ga prekrijemo s plastjo zemlje. Kasneje rastline razredčimo na razdaljo 30-40 cm. Ker ima blitva rada vlago, tla mučimo ali pa jih redno okopavamo in zalivamo. Za boljšo rast zalivamo s pripravkom iz koprive in gabeza. Obirati začnemo zunanje liste in to tako, da jih odtrgamo ali »odvijemo«. Rastlino lahko porežemo celo na višino 3-5 cm, saj se bo obrastla.
Raste naj v mešanem posevku s korenčkom, fižolom, redkvico in solato. Je dekorativna: v cvetlični gredici v zelenjavnem vrtu ali velikem okrasnem loncu na terasi.